Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     lajavt lajávt  tudi lájavt -a m (; ) slabš. pes, ki (zelo) laja: pomirite že tega lajavta, da bom lahko vstopil; pren. to ni govornik, ampak lajavt




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA