Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     kumovati kumováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. biti glavni vzrok česa: tej nazorski usmerjenosti je kumovala predvsem vzgoja 2. nar. biti za botra, botrovati: kumoval je skoraj vsem otrokom v vasi