Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     kruhoborec kruhobórec  -rca m (ọ̑) slabš. kdor se bori, si prizadeva (samo) za materialne dobrine: kruhoborci in karieristi / razmere so ga prisilile, da je postal kruhoborec