Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     kresilnik kresílnik  -a [tudi n] m () kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre; kresilo: žvenket kresilnika in jekla / za kurjenje je še vedno uporabljal kresilnik / puška na kresilnik kremenjača // ekspr., redko vžigalnik: iz žepa je potegnil kresilnik ◊ min. kalcedon gomoljaste oblike, prekrit s kremenom




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA