Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     krepelce krepêlce  -a s (ē) okleščen kos veje ali tanjšega debla: pobral je krepelce in ga vrgel za njim; s krepelcem ga je udaril po glavi // slabš. puška, navadno starinska: krepelce je imel obešeno čez ramo




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA