Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     koreninje korenínje  -a s (ȋ) vse korenine ene rastline: koreninje je segalo globoko v tla; koreninje pšenice // nav. ekspr. več korenin, korenine: spotikal se je ob koreninje / za zimo so se založili s koreninjem z užitnimi koreninami, koreni