Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     kopilot kòpilót  -a m (ȍ-ọ̑) aer. pomožni pilot: helikopter z izurjeno posadko: pilotom, kopilotom in dvema reševalcema // avtopilot: kopilot deluje brezhibno