Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     kontumacirati kontumacírati  -am dov. in nedov. (ȋ) vet. onemogočiti psu stik z drugimi živalmi zlasti zaradi stekline: kontumacirati psa ◊ jur. izreči sodbo tožencu, ki ne pride na obravnavo, čeprav je bil povabljen