Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     kondotjer kondotjêr  -a in -ja tudi condottiêre -a [druga oblika kondotjere] m (ȇ) zgod. poveljnik najemniške vojaške enote v Italiji: bronasti kip kondotjera; bil je sin beneškega kondotjera