Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     končaj končáj  -a m (ȃ) 1. lingv. končni del besede ne glede na njen morfemski sestav: končaji in končnice 2. muz. znak za konec skladbe ali dela skladbe ● star. da bi te končaj da bi te šment, da bi te vrag