Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     kolavta kolávta  -e ž (ȃ) nar. štajersko slab, razmajan voz, avto: pripeljal se je s staro polomljeno kolavto // voz, avto sploh: odkar se vozi s kolavto, me več ne pozna