Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     kočija kočíja  -e ž () udoben, navadno dvovprežen, pokrit voz: sedel je v kočijo; zapreči konje v kočijo; voziti se v veliki, gosposki kočiji / poštna kočija nekdaj za prevoz pošte in potnikovekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA