Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     koc kòc  kôca m (ȍ ó) pog. (volnena) odeja, zlasti slabša: s seboj je nosil šotorko in koc; razgrniti koc na tla; pokriti se s kocem; debel, volnen koc; konjski, vojaški koc