Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     kobal kobál  tudi kobálj -a [prva oblika au̯ in al] m (ȃ) star. mesto med nogami, korak: do kobala se je udiralo ∙ star. sklonil se je in pogledal skozi kobal skozi razširjene, razmaknjene noge; prim. okobal