Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     kljuniti kljúniti  -em dov.) nar. 1. udariti s kljunom; kavsniti: koklja je kljunila pišče / petelin ga je kljunil v roko // hitro, sunkovito seči s kljunom po čem: kokoš je kljunila pšenico, travo / galebi so tu in tam kljunili po bilkah 2. ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kljuni malo žganja / rad ga kljune




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA