Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     klaka kláka  -e ž (ā) knjiž., ekspr. najeta skupina ljudi, ki v gledališču, na prireditvah ploska, žvižga: pevka je imela svojo klako / navdušena klaka ploskanje, žvižganje