Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     kirasir kirasír  -ja m (í) nekdaj vojak konjeniške enote s prsnim oklepom, šlemom in rokavicami: šel je polk za polkom: dragonci, kirasirji, artilerija; švedski kirasir