Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     kinkati kínkati  -am nedov. () ekspr. 1. biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: govor je bil predolg in ljudje so začeli kinkati; spet kinka za pečjo 2. z glavo delati gibe, navadno med spanjem: smešno je kinkal // redko kimati: dolgo ji je kinkal 3. redko počasi, okorno stopati: zdolgočaseni so kinkali po cesti kinkajóč -a -e: videl je le kinkajoče glave




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA