Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     kazein kazeín  -a m (ȋ) biol., kem. sestavljena, v vodi netopna beljakovina: kazein koagulira // agr. snov, ki se izloča pri kisanju mleka, sirnina: proizvodnja kazeina ◊ teh. močno, netopno lepilo, zlasti za les