Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     karikatura karikatúra  -e ž () risba z zelo poudarjenimi značilnimi potezami, lastnostmi upodobljene osebe, prikazanega dogodka: duhovita karikatura; karikatura znane osebnosti / risati karikature / ekspr. pri pisanju je zašel v karikaturo karikiranje // ekspr., navadno s prilastkom izmaličena, popačena podoba česa: to je le karikatura njegovih nazorov; karikatura resnice / pooseb. v romanu nastopajo bedne karikature




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA