Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     karambol karamból  -a m (ọ̑) nav. ekspr. udarec vozečega vozila, navadno ob drugo vozeče vozilo; trčenje, trk: poškodovati se pri karambolu; karambol osebnega avtomobila in tovornjaka / s tem avtomobilom je imel že večkrat karambol / povzročiti karambol / razmere na cesti ob karambolu // pog. spor, prepir: prišlo je do karambola med delavci in vodstvom




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA