Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     kal kál  -a [ka] m () 1. plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: po dežju so se napolnili vsi kali; piti vodo iz kala; izsušeni kali / napajati živino na kalu / umazan kal voda v kalu // razmočen, močviren kraj: pod pobočjem je veliko kalov 2. agr. drobni delci, ki lebdijo v tekočini; kalež: kal se useda / vino ima kal




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA