Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     kajpak kájpak  prisl. (ā) ekspr. izraža samoumevnost trditve; seveda: v zaporu kajpak ni bilo pernice; kajpak, stvar je premisleka vredna / v medmetni rabi boš prišel? Kajpak! se je zasmejal