Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     jetičnik jétičnik  -a m (ẹ́) 1. nav. ekspr. jetičen človek: pokašljevanje jetičnikov 2. bot. rastlina z navadno nasprotnimi listi, ki ima v cvetih po dva prašnika, Veronica: ob stezi so rasli jetičnik in koprive