Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     jestnik jéstnik  -a m (ẹ̑) nar., nekdaj večja lesena skleda, iz katere skupno jedo pastirji: Na vedrniku so stale golide .. in jestnik (F. Bevk)




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA