Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     jar jár 1 -a -o prid. ( ā) 1. ki se seje spomladi: jari posevki / jari ječmen; jara pšenica; jaro žito // redko rojen, izvaljen v tekočem letu, zlasti spomladi: jara kokoš 2. ekspr. ki še ni dolgo v sedanjem, višjem družbenem sloju; mlad, nov: jari meščan; staro in jaro plemstvo / jari bogataš / slabš. jara gospoda prebivalci manjših krajev, ki se dokopljejo do blagostanja in v navadah, vedenju posnemajo meščane




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA