Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     jaga jága  -e ž (á) 1. pog. lov: v nedeljo bo jaga; iti na jago / kaznovali so ga zaradi divje jage / jaga na ljudi 2. etn., v zvezi divja jaga, po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku: trušč divje jage ∙ ekspr. čez dolino je hrumela divja jaga nevihta, vihar




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA