Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     izvrženec izvŕženec  -nca m (ȓ) ekspr. človek, ki ga kaka skupnost izloči: družbeni izvrženec; brezdomci in izvrženci // slabš. nemoralen, pokvarjen človek: to je izrodek in izvrženec