Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     izvenčloveški ízvenčlovéški  -a -o [vǝn in ven] prid. (ȋ-ẹ́) publ. ki ni v človeku, nečloveški: izvenčloveški faktorji; izvenčloveške sile / mrzla, izvenčloveška bolečina; sam.: v umetniku je bilo nekaj izvenčloveškega ali celo nadčloveškega