Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     izšobiti izšóbiti  -im dov. (ọ́ ọ̄) navadno v zvezi z ustnice potisniti naprej: izšobila je ustnice / izšobiti usta izšóbiti se našobiti se: popestovala [je] roke, se izšobila pod zdicastim nosom .. in se naredila še bolj sito in odžejano (P. Zidar) izšóbljen -a -o: izšobljene ustnice; izšobljena usta




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA