Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     izslediti izsledíti  -ím dov., izslédi in izslêdi; izslédil ( í) 1. priti po sledi do mesta, kjer je divjad: izslediti kuno, zajca 2. biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je: zasledovali so ga dve leti, preden so ga izsledili; izslediti krivca, vlomilca / izslediti skladišče orožja ∙ ekspr. nikjer ga ne morem izslediti najti, odkriti 3. knjiž. ugotoviti, odkriti: izslediti pojave radioaktivnosti; izsledili so, odkod izvirajo najdeni predmeti




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA