Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     izostanek izostánek  -nka m () nenavzočnost koga na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti navzoč: zmanjšati izostanke od pouka; kaznovati učenca zaradi neopravičenih izostankov; neupravičeni izostanki z dela // publ. nenavzočnost česa, čeprav bi se to praviloma moralo pojaviti: izostanek tipičnih znakov bolezni / izostanek mesečnega perila / izostanek letoviščarjev je zelo vplival na hotelsko dejavnost




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA