Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     izobara izobára  -e ž (ȃ) 1. meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enakim zračnim pritiskom: izobare in izohipse 2. fiz. črta, ki kaže odnos med prostornino in temperaturo pri ne spreminjajočem se tlaku