Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     izkolčiti izkôlčiti  -im in skôlčiti -im [u̯č in lč] dov. (ó ȏ) med., vet. izpahniti v kolku: izkolčiti nogo; pri padcu si je izkolčil nogo izkôlčen in skôlčen -a -o: izkolčena žival