Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     izihteti izihtéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. ihte reči, povedati: otrok je izihtel svoje opravičilo izihtéti se prenehati ihteti: ko se je izihtela, je spregovorila