Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     insolacija insolácija  -e ž (á) 1. meteor. obsijanost zemeljske površine s sončnimi žarki; osončenost, osončenje: pokrajina je idealna za turizem: podnebje s planinskim zrakom in zadostno insolacijo; neenaka insolacija posameznih geografskih predelov 2. knjiž., redko sončenje: pretirana insolacija je lahko škodljiva ◊ med. sončarica




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA