Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     inako ináko  prisl. (ā) star., s smiselnim osebkom v dajalniku, navadno v zvezi storiti se inako hudo biti, milo se storiti: inako se mi stori, ko vidim, kako se mučijo; ob svidenju se je storilo obema inako