Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     imenitnik imenítnik  -a m (ȋ) 1. ekspr. ugleden, veljaven človek: banketa so se udeležili vsi imenitniki iz mesta 2. knjiž. plemič, gospod: njegovi predniki so bili imenitniki; bojarji in drugi imenitniki; pren., knjiž. imenitniki duha