Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     huškati húškati  -am nedov. () 1. šumeč hitro, sunkovito se premikati: netopirji huškajo v mraku; izpod grmov so huškali zajci // ekspr. večkrat hitro, sunkovito se premakniti: sključene postave so huškale po vrtu sem in tja / sence huškajo mimo okna 2. izdihavati zrak in z njim kaj ogrevati: huškati v dlani, v premrle roke




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA