Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     hudobija hudobíja  -e ž (ȋ) lastnost hudobnega človeka: storiti, žaliti iz hudobije; hudobija ljudi / polastila se ga je hudobija // zlobno, hudobno dejanje: napraviti, storiti hudobijo; zmožen je velike hudobije ● ekspr. sama hudobija ga je je zelo hudoben