Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     hrumenje hrumênje  -a s (é) glagolnik od hrumeti: hrumenje je bilo tako, da samega sebe ni slišal; hrumenje potihne; hrumenje nevihte, valov / hrumenje hudournikov / poslušal je govornikovo hrumenje