hodec hôdec in hódec -dca m (ó; ọ̑) 1. navadno s prilastkom kdor je sposoben hitro, vztrajno hoditi: boljši hodci lahko prehodijo to pot v dveh urah; nisem verjel, da si tak hodec 2. knjiž. kdor hodi: otrok, ki je prej samo kobacal, postane v tej starosti hodec ◊ šport. športnik, ki goji hojo
| Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |