Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     helot helót  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti 2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov