Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     hasniti hásniti  -em stil. -im nedov. (á ȃ) raba peša koristiti, pomagati: takšno govorjenje nam nič ne hasne; zdravila so hasnila; prostost jim je bolj škodovala kot hasnila / denar mu ni hasnil