govoričiti govoríčiti -im nedov. (í ȋ) dosti in vsebinsko prazno govoriti: nekatere ženske rade govoričijo; govoričili so brez konca in kraja / ekspr. spet nam je govoričil o dolžnostih // star. širiti govorice: ljudje so govoričili, da je oderuh
Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |