Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     goljava goljáva  -e ž (ȃ) neporasel ali deloma porasel svet: povzpeli smo se na goljavo; pusta, gorska goljava; skalnate goljave // zemljišče, na katerem je bil posekan gozd: samo štori so štrleli iz goljave