Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     golič golìč  -íča m (ȉ í) 1. mlad, gol ptič, ki še ne more letati: pitati goliče; gnezdo je bilo polno goličev 2. ekspr. mlad, nedorasel človek: bil je še tak golič in negodnik