Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     globokoumje globokoúmje  -a s (ȗ) knjiž. lastnost globokoumnega človeka: odlikoval se je po modrosti in globokoumju / iron. nisem mogel več poslušati njegovega globokoumja / globokoumje besed