Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     globokomiseln globokomíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȋ) knjiž. sposoben globoko, prodorno misliti: globokomiseln človek // ki vsebuje globoke, tehtne misli: globokomiselna razlaga; globokomiselno vprašanje globokomíselno prisl.: globokomiselno govoriti