Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     globetrotter glóbetrôtter  -ja [globtroter] m (ọ̑-ȏ) knjiž. kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge; svetovni potnik: bil je pravi globetrotter, saj je prepotoval že skoraj ves svet